Na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani je danes potekala 9. Slovenska fotovoltaična konferenca, ki je postregla z najbolj aktualnimi podatki o fotovoltaiki.
Fotovoltaična energija je prepoznana kot energija prihodnosti, kar so poudarili govorniki, vključno z ministrom za podnebje, okolje in energijo, mag. Bojanom Kumerjem. Minister je izpostavil, da se Slovenija mora osredotočiti na pridobivanje čim več energije iz obnovljivih virov namesto uvoza, saj trenutno več kot četrtino električne energije kupujemo od drugih držav. Navdušen je nad napredkom na področju fotovoltaičnih rešitev v Sloveniji, ki imajo obetavno prihodnost. Prav tako je poudaril, da smo se bolje spopadli z energetsko krizo v primerjavi z nekaterimi sosednjimi državami, ki so morale zaradi pomanjkanja energije sprejeti stroge ukrepe. To je bilo doseženo zaradi dobro delujočega energetskega sistema. Minister je opozoril na napačne govorice o škodljivosti fotovoltaike in pozval strokovno javnost, naj predstavi dejstva o varnosti uporabe sončnih panelov, da bi odpravili strahove in spodbudili učinkovit zeleni prehod. Izrazil je dobrodošlico izmenjavi izkušenj ter izrazil prepričanje, da bomo na naslednji konferenci poročali o pozitivnih učinkih in dosežkih današnjih pogovorov.
Prof. dr. Marko Topič je predstavil zanimive podatke, ki kažejo, da je bila Slovenija leta 2021 z okoli 170 vati (W) na prebivalca iz sončnih elektrarn v spodnji polovici evropskih držav. Vendar smo že lani dosegli napredek in presegli 300 vatov na prebivalca. Letos pričakujemo, da bomo presegli 400 vatov fotovoltaične energije na prebivalca, kar je odličen dosežek. Leta 2021 je bilo zgrajenih 6000 novih sončnih elektrarn, lani pa še dodatnih 12.000, kar pomeni, da sončne elektrarne že prispevajo 6 odstotkov proizvedene električne energije v letu 2022. Pričakuje se, da se bo ta številka še povečala v prihodnosti. Tudi v Evropi se opazi napredek pri gradnji sončnih elektrarn. Omenjena je bila tudi vloga SODO (Slovenskih elektrodistribucijskih podjetij), ki spremlja stanje vlog za samooskrbo. Elektro Celje je imel največ soglasij za priključene elektrarne, medtem ko je Elektro Ljubljana imel največ priključenih elektrarn. Profesor Topič je izrazil veselje, da bomo že naslednje leto poročali o novih uspehih fotovoltaike ter se približali doseganju fotovoltaičnega gigavata in multigigavatne fotovoltaike na slovenskih tleh za doseganje podnebnih ciljev.
Na konferenci o okolju, družbi in upravljanju so strokovnjaki predstavili različne segmente. Tadej Šinkovec iz Elektra Ljubljana je izpostavil, da so v zadnjih štirih letih uspešno opravili zahteven proces digitalizacije ter razvili analitične rešitve, ki so prispevale k razvoju sistema Mojelektro.si za enostaven dostop do merilnih podatkov. Ključno je bilo zbiranje in obdelava podatkov na način, ki je razumljiv uporabnikom. Zabeležili so približno 1.600 poizvedb na dan, ki obsegajo različne vrste podatkov. Analize teh podatkov pomagajo prepoznati ozka grla v omrežju in izboljšati njegovo delovanje.
Kemijski inštitut je že dolgo aktiven na področju sodobnih akumulatorjev za podporo zelenemu prehodu in elektromobilnosti. Sara Drvarič Talian je predstavila trenutne dejavnosti in stanje na področju baterij. Glavna težava je dostopnost potrebnih materialov za izdelavo baterij, zato se pričakuje, da bodo litij-ionske baterije, ki so trenutno najbolj razširjene, v prihodnosti nadomestile natrijeve baterije.
Matej Guštin je predstavil sodelovanje Študentskega energetskega kluba v projektu AURORA in razvoj istoimenske mobilne aplikacije. Aplikacija omogoča izračun osebnega ogljičnega odtisa in ponuja priporočila za zmanjšanje tega odtisa. Njegovo predavanje poimenovano ŠEK in AURORA App – Naproti ničelno ogljičnim državljanom je dosegljivo na povezavi.
Žiga Miklič je spregovoril o življenjski dobi, sestavi, okoljskih vidikih in recikliranju fotonapetostnih modulov, pri čemer je predstavil različne postopke razgradnje.
Posnetki vseh predavanj ter predstavitve so dosegljive preko spletne strani dogodka http://slo-pv.fe.uni-lj.si/#program
